sreda, julij 13, 2005

1.del, četrtega dela

MOJ DRAGI PELINKO

amaterski predlogi v tvojem zadnjem pismu me opozarjajo, da je skrajnji čas, da ti izčrpno pišem o tej mučni zadevi, molitvi.

Lahko bi si bil prihranil pripombo, da se je moj nasvet glede na
njegove molitve za mater ?izkazal kot izjemno
ponesrečen". Ne spodobi se, da bi nečak na tak
način pisal stricu - in tudi ne skušnjavec začetnik
načelniku oddelka. Razkriva pa tudi tvojo nepri-
jetno željo, da bi se znebil odgovornosti; navaditi
se moraš, da nosiš posledice svojih lastnih
spodrsljajev.

Najboljše je, kadar je to mogoče, če pacienta
povsem odvrneš od resnega namena, da bi molil.
Če je odrasel človek, ki se je pred kratkim znova
spreobrnil k Sovražnikovi stranki, kakor tvoj
mladi mož, se to najbolje opravi s spodbujanjem,
naj se spomni, ali naj misli, da se spominja,
papagajske narave svojih molitev v otroštvu.

Morda se bo dal v reakciji zoper to prepričati,
da si bo prizadeval za nekaj docela spontanega,
ponotranjenega, neformalnega in nepredpisane-
ga; in to bo za začetnika pomenilo poskus, da bi
zbudil v sebi neko nejasno pobožno razpoloženje, v
katerem prava koncentracija volje ter razuma nista udeleženi.

Ni komentarjev: