1.del, četrtega dela

MOJ DRAGI PELINKO

amaterski predlogi v tvojem zadnjem pismu me opozarjajo, da je skrajnji čas, da ti izčrpno pišem o tej mučni zadevi, molitvi.

Lahko bi si bil prihranil pripombo, da se je moj nasvet glede na
njegove molitve za mater ?izkazal kot izjemno
ponesrečen". Ne spodobi se, da bi nečak na tak
način pisal stricu - in tudi ne skušnjavec začetnik
načelniku oddelka. Razkriva pa tudi tvojo nepri-
jetno željo, da bi se znebil odgovornosti; navaditi
se moraš, da nosiš posledice svojih lastnih
spodrsljajev.

Najboljše je, kadar je to mogoče, če pacienta
povsem odvrneš od resnega namena, da bi molil.
Če je odrasel človek, ki se je pred kratkim znova
spreobrnil k Sovražnikovi stranki, kakor tvoj
mladi mož, se to najbolje opravi s spodbujanjem,
naj se spomni, ali naj misli, da se spominja,
papagajske narave svojih molitev v otroštvu.

Morda se bo dal v reakciji zoper to prepričati,
da si bo prizadeval za nekaj docela spontanega,
ponotranjenega, neformalnega in nepredpisane-
ga; in to bo za začetnika pomenilo poskus, da bi
zbudil v sebi neko nejasno pobožno razpoloženje, v
katerem prava koncentracija volje ter razuma nista udeleženi.

3.del, tretjega dela

Kadar sta dve človeški bitji že leta živeli
skupaj se navadno primeri, da ima vsako izmed
njiju zvene glasu in izraze na obrazu, ki drugo
skoraj neznosno dražijo. Deluj na tem. V celoti
spravi svojemu pacientu v zavest tisto materino
posebno vzdigovanje obrvi, ki se mu je priskutilo
že v otroških letih, in napelji ga k pomisli, kako
zelo mu je to zoprno.

Naj domneva, da mati ve,
kako je to dražeče, in da to počenja, da bi ga
dražila - če se spoznaš na svoj posel, ne bo
zapazil, kako neznansko neverjetna je ta pod-
domena. In seveda nikakor ne dopusti, da bi
posumil, kako ima tudi on zvene in poglede, ki
mater podobno dražijo. Ker sam sebe ne more
videti ali slišati, se da to zlahka opraviti.

4. V civiliziranem življenju se domača mržnja
ponavadi izraža z izrekanjem reči, ki bi se zdele
na papirju čisto nedolžne (besede niso žaljive),
vendar izrečene s takim glasom ali v takem
trenutku niso dosti drugačne od klofute po
obrazu. Da obdržiš to igro v teku, morata oba z
Lakotnikom poskrbeti, da bo imel vsak izmed teh
dveh tepcev nekakšna dvojna merila.

Tvoj pacient mora zahtevati, da se vse, kar izreče on sam,
sprejme dobesedno in presoja preprosto po de-
janskih besedah, medtem ko hkrati vse, kar
izreče mati, presoja s popolno in povsem pre-
očutljivo interpretacijo zvena, sobesedila in
domnevnega namena. Njo je treba spodbujati, da
se bo do njega vedla prav tako.

2.del, tretjega dela

v položaj, v katerem se bo lahko celo uro ukvarjal
s spraševanjem vesti, ne da bi odkril katero koli
od tistih dejstev o samem sebi, ki so popolnoma
očitna vsakomur, kdor je kdaj živel z njim pod isto
streho ali delal v istem uradu.

2. Brez dvoma je nemogoče preprečiti, da bi ne
molil za svojo mater, imamo pa pripomočke, s
katerimi lahko naredimo te molitve neškodljive.

Poskrbi, da bodo vselej zelo ?poduhovljene?, da se
bodo vedno ukvarjale s stanjem njene duše in
nikoli z njenim revmatizmom. To bo imelo dvoje
prednosti.

Prvič, njegova pozornost se bo zadrže-
vala ob tistem, kar so po njegovem njeni grehi, ti
pa ga z obzirnim usmerjanjem lahko napelješ, da
bo s tem mislil katero koli njeno početje, ki je
neprijetno ali nadležno zanj samega.

Tako lahko še in še bezaš po praskah tistega dne, da bodo še
malo bolj skelele, celo tedaj, ko je on na kolenih;
ta operacija ni prav nič težavna in videl boš, da je
prav kratkočasna. Drugič, ker bodo njegove pred-
stave o njeni duši zelo približne in dostikrat
zmotne, bo pravzaprav molil za umišljeno osebo,
tvoja naloga pa bo, da narediš to umišljeno osebo
vsak dan manj podobno resnični materi - jezikavi
stari gospe pri zajtrkovalni mizici.

Sčasoma lahko razcep tako razširiš, da se nobena misel ali čustvo
iz njegovih molitev za umišljeno mater ne bo prelila v njegovo ravnanje z resnično materjo. Nekatere od svojih lastnih pacientov sem tako dobro obvladoval, da sem jih lahko s hipnim
opominom obrnil od goreče molitve za ženino ali sinovo "dušo" k temu, da so brez slabe vesti pretepali ali žalili resnično ženo ali sina.

1.del, tretjega dela

MOJ DRAGI PELINKO,

zelo zadovoljen sem s tistim, kar mi
pripoveduješ o razmerju tega mladega moža do
njegove matere.

Vendar moraš svojo prednost še bolj izrabiti.
Sovražnik bo deloval iz središča navzven in bo pri tem pacientovo ravnanje postopoma čedalje bolj podrejal novim merilom, in
tako utegne vsak hip doseči njegovo vedenje do
stare gospe.
Moraš ga prehiteti. Ostani v tesnem
stiku z našim kolegom Lakotnikom, ki ima na
skrbi mater, in oba skupaj vzpostavita v tej hiši
dobro utrjeno navado medsebojnega nagajanja;
vsakdanje zbadanje.

Koristne so naslednje metode:

I .Zaposluj njegove misli z notranjim življenjem.
On misli, da je njegova spreobrnitev nekaj znotraj
njega, zato je njegova pozornost za zdaj usmerjena
predvsem k stanjem njegovega lastnega duha - ali
bolje, k tisti njihovi zelo prečiščeni različici,
katero mu edino lahko dovoliš, da jo vidi.

To spodbujaj. Odvračaj njegovega duha od najosnov-
nejših dolžnosti tako, da ga usmerjaš k najbolj
vzvišenim in poduhovljenim. Zaostruj tisto nad-
vse koristno človeško značilnost, zanemarjanje
očitnih reči in grozo pred njimi.

4.del, drugega dela

Ni ti treba narediti nič drugega kakor
odvračati od njegovih misli vprašanje: ?Če se
imam jaz, glede na to, da sem, kakršen sem, v
nekem smislu za kristjana, zakaj naj bi tedaj razne
slabosti tistih ljudi v sosednji klopi dokazovale,
da je njihova vera samo hinavščina in navada??

Morda boš vprašal, ali je mogoče celo v duhu,
kakršen je človeški, tako očitni misli preprečiti,
da bi se utrnila. Je, Pelinko, je! Ravnaj z njim
pravilno, pa mu kratko malo ne bo padla v glavo.

Še zdaleč ni bil zadosti dolgo s Sovražnikom, da
bi že imel kaj resnične ponižnosti. Tisto, kar
govori, četudi na kolenih, o svoji lastni grešnosti,
je samo papagajstvo. Na dnu še vedno verjame, da
je dosegel zelo ugoden kredit v Sovražnikovi
poslovni knjigi, ko je dopustil, da so ga spreobrni-
li, in misli, da kaže veliko ponižnosi in blagohot-
nost, da sploh hodi v cerkev s temi ?filistrskimi?,
navadnimi sosedi. Obdrži ga v takem stanju duha,
dokler le moreš.

Tvoj ljubeči Te stric
ZVITOPER

3.del, drugega dela

Pošteno se torej potrudi za tisto razočaranje ali
upad, do katerega bo pri pacientu zagotovo prišlo
v prvih nekaj tednih po vstopu v Cerkev.

Sovražnik dopušča, da pride do takega razočaranja na
pragu slehernega človeškega prizadevanja. Do
tega pride, ko se deček, ki so ga v otroški sobi
očarale Zgodbe iz Odiseje, vneto loti zaresnega
učenja grščine.

Do tega pride, ko se zaljubljenca poročita in se lotita resnične naloge, da bi se
naučila živeti skupaj. Na vsakem življenjskem
področju to razočaranje znamuje prehod od sanjavih teženj k truda polni dejavnosti.

Sovražnik sprejema to tveganje, ker si za čudo umišlja, da
bo iz vse te ostudne male človeške golazni naredil
tisto kar imenuje svoje ?svobodne? ljubljence in služabnike - ?sinovi je beseda, ki jo uporablja v
svoji trdovratni želji, da bi ponižal celotni duhovni
svet z nenaravnimi razmerji s temi dvonožci.

Ker želi njihovo svobodo, jih ne mara pripeljati že
samo z njihovimi čustvi in navadami do katerega
od ciljev, ki jim jih zastavlja: pušča jih, naj to
naredijo sami od sebe.

In tukaj tiči priložnost Za nas. Pa tudi, zapomni si, tu preži na nas nevarnost. Če le uspešno prebijejo to začetno sušo,
postanejo dosti manj odvisni od čustev in jih je zato dosti težje izkušati.

Doslej sem pisal z domnevo, da ljudje v sosednji klopi ne ponujajo nobenega razumnega razloga za
razočaranje. Seveda, če ga pa ponujajo, če pacient ve, da je ženska s trapastim klobukom fanatična
igravka bridža ali mož s škripajočimi čevlji skopuh in oderuh - tedaj je tvoja naloga toliko lažja.

2.del, drugega dela

Poskrbi, da bo njegov duh frfotal med izrazom, kakršen je ?Kristusovo
telo?, in resničnimi obrazi v sosednji klopi. Kaj-
pada je prav malo pomembno, kakšne vrste ljudje
dejansko sedijo v tej sosednji klopi. Lahko da za
enega izmed njih veš, da je velik bojevnik na
Sovražnikovi strani.

Nič ne de. Tvoj pacient, hvala
Našemu Očetu tam Spodaj, je butec. Če bo le
kateri izmed teh sosedov pel neubrano, ali imel
čevlje, ki škripljejo, ali dvojni podbradek, ali
čudaško obleko, bo pacient prav zlahka verjel, da
mora biti zato tudi njihovo verovanje nekako
smešno.

Na tej sedanji stopnji, vidiš, ima v duhu
o ?kristjanih? neko predstavo, o kateri misli, da je
duhovna, pa je v resnici večidel slikovna. Njegov
duh je poln tog in sandal in oklepov in bosih nog,
in že samo dejstvo, da drugi ljudje v cerkvi nosijo
moderne obleke, je zanj zaresna - čeprav kajpada
nezavedna - težava.

Nikdar ne dovoli, da bi prišla
na površje; nikdar mu ne dovoli, da bi vprašal,
kakšen videz je pričakoval od njih. V njegovem
duhu zdaj vzdržuj vse zamegljeno, potem pa boš
imel na voljo eelo večnost, ko se boš lahko
kratkočasil s tem, da boš v njem ustvaril jasnost
tiste posebne vrste, kakršno premore Pekel.